-
1 convict
1. [kən'vikt] verb(to prove or declare (someone) guilty: She was convicted of theft.) obsoditi2. ['konvikt] noun(a person serving a sentence for a crime: Two of the convicts have escaped from prison.) kaznjenec* * *I [kɔnvikt]nounobsojenec, -nka, kaznjenec, -nkaconvict settlement, convict colony — kazenska kolonijaII [kənvíkt]transitive verb(of) krivdo komu dokazati, obsoditi; prepričati, pregovoritito convict s.o. of an error — dokazati komu, da se motito be convicted of murder — dokazati komu, da je morilec -
2 detention
* * *[diténšən]nounpridrževanje; pripor; zaplemba; odlog
См. также в других словарях:
kázenski — a o [zǝn] prid. (ȃ) nanašajoč se na kazen ali kaznovanje: a) materini kazenski ukrepi se niso obnesli / kazenska premestitev / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
